KARATE JE TREBA VRNITI MED OLIMPIJSKE DISCIPLINE

Kljub temu, da na letošnjih Olimpijskih igrah v Parizu karate ni našel mesta med športi, je prek judo športa pustil tam tudi svoj pečat. Slovensko karate zvezo je v Parizu zastopal predsednik Mihael Cigler, ki je zlati judoistki Andreji Leški tudi iskreno čestital za olimpijsko zmagoslavje. “Karate zveza Slovenije si bo preko OKS zavzeto prizadevala, da se karate po OI v Tokiu ponovno vrne med olimpijske športe”, pravi naš predsednik Cigler. Za to je veliko močnih argumentov, tudi v primerjavah s sorodnim judo športom, ki Sloveniji že vrsto let prinaša olimpijske medalje najbolj žlahtnega sijaja.

Obe veščini izvirata iz Japonske in imata zgodovinsko bogato tradicijo, ki temelji na skupni kulturi in filozofiji. Oba športa poudarjata pomen samodiscipline, samokontrole in spoštovanja. Treningi v obeh veščinah vključujejo stroga pravila obnašanja in visoka etična načela. Sorodnost je zaznati tudi v sistemu barvnih pasov za označevanje stopnje znanja in napredovanja, ki motivira učence in omogoča postopno pridobivanje novih veščin. Obe veščini zahtevata tudi visoko stopnjo telesne pripravljenosti, vključno z močjo, hitrostjo, vzdržljivostjo in fleksibilnostjo. Treningi so intenzivni in celostni, kar vključuje tako telo kot duha. Tako judo kot karate imata tekmovalne elemente. Tekmovanja v judu se osredotočajo na mete, prijeme in borbo na tleh, medtem ko se v karateju tekmuje v katah (forma) in kumiteju (borba). Kljub temu pa oba športa  temeljita na filozofskih načelih, kot so izboljšanje samega sebe, spoštovanje nasprotnika in prizadevanje za mir. Trening v obeh veščinah spodbuja osebnostni razvoj in moralne vrednote, kar tudi v športu vse bolj prihaja v ospredje. Te podobnosti kažejo, kako se obe borilni veščini kljub različnim tehnikam in pristopom dopolnjujeta in ponujata celostni pristop k osebnemu in telesnemu razvoju.

Tudi slovenski karate se je razvil ob podpori takrat že uveljavljenega juda, bodisi preko mojstrov juda bodisi preko samostojnih karate sekcij v že registriranih društvih juda. Judoisti so bili tudi prvi, ki so spoznali osnove karateja, ki so ga vadili kot del juda, tako imenovano »atemi waza«. Elemente karateja je pri nas prvi predstavil Japonec Kokichi Nagaoka na mednarodnem seminarju juda leta 1961 v takrat še skupnem Rovinju. Pred tem so se redki posamezniki srečevali s karatejem v tujini, med njimi na primer še vedno aktivni trener Bojan Pižmoht – Luc iz KK Hrastnik, ki se je z njim seznanil že pred letom 1960 v Alžiru. Ker je MOK iz olimpijske družine izločil karate, kljub izjemni predstavitvi na OI v Tokiju, so slovenski karateisti v Parizu še posebej navijali za slovenske judoiste, ki so pokazali izjemno formo. Cilj Karate zveze Slovenije pa je, da se ta šport ponovno uvrsti med olimpijske discipline.