B. Čibej: Vojaška politika Trumpa ne bo tako drugačna, kot se zdi na prvi pogled

Nekdanji dopisnik iz New Yorka in Moskve Boris Čibej je na spletni strani časopisa Delo objavil blog, v katerem je komentiral pričakovanja o novoizvoljenem predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Svoja stališča je primerjal z znanim ruskim politologom Fjodorjem Lukjanovim, ki svoje analize pogosto piše tudi za RBTH

Čibej je na začetku prispevka zapisal, da je bilo med evropskimi voditelji čutiti vsaj nelagodje, če ne celo strah ob njegovi izvolitvi, da ZDA ne bodo več namenjale toliko pozornosti varnosti evropskih držav, če te ne bodo prispevale večjega deleža v zvezo NATO. Citiral je znanega ruskega mednarodnega analitika Fjodorja Lukjanova, a pozneje dodal, da se tokrat z njim ne strinja.

Lukjanov je mnenja, da so voditelji EU zaradi fenomena Trump nekoliko v paniki in v obdobju padanja, Rusija pa bi se v teh okoliščinah lahko vključila in ponovno obnovila izgubljene pozicije v mednarodni politiki. Ruski politolog je zapisal, da zmaga Trumpa sicer predstavlja veliko prelomnico (primerjal jo je s propadom banke Lehman Brothers leta 2008), vendar njegove napovedi o ameriškem »izolacionizmu« niso novost, saj naj bi se že Obama začel zavedati, da ZDA ne morejo biti prisotne pri reševanju vseh svetovnih problemov, če se želi resno lotiti problemov doma, le da si odhajajoči ameriški predsednik tega ni upal povedati na glas in se je zato raje zatekal k retoriki o ameriški večvrednosti ali moralističnemu vrednotenju početja drugih držav. »Trump zgolj odkrito pove tisto, kar si ni upal izreči Obama. ZDA se nameravajo osredotočiti na svoje lastne interese in nočejo več nositi bremena globalnega gospodarja,« citira Čibej ruskega analitika.

Boris Čibej sicer pohvali Lukjanova kot »vedno pronicljivega« ruskega analitika, ki mu »je običajno težko oporekati«, a je opozoril, da se je ruski analitik tokrat preveč zanesel na tisto, kar je bilo javno izrečeno, ne pa na sama dejstva.

Najprej je opozoril na to, da je Obama v osmih letih svojega vladanja povečal financiranje Pentagona, ki mu davkoplačevalci plačujejo več kot v času oboroževalne mrzlice med predsednikovanjem Ronalda Reagana na začetku 80. let prejšnjega stoletja, pa tudi štirikrat več, kot za obrambo danes nameni Kitajska, ter desetkrat več kot Rusija. »V času Obame se je razcvetelo vojskovanje z brezpilotnimi letali, ZDA imajo zdaj po svetu vsaj 800 vojaških oporišč, tajne vojaške specialne enote delujejo v 147 državah po svetu, pod sedanjim predsednikom pa so ameriške oborožene sile sodelovale v letalskih ali drugačnih napadih v sedmih državah,« je opozoril nekdanji poročevalec iz Moskve in Washingtona.

Enako velja v primeru Trumpa, saj analize Lukjanova očitno močno temeljijo na Trumpovih predvolilnih obljubah. Čibej je takšno analizo označil za zelo tvegano: spomnil je na predvolilne obljube Obame »in prve kameleonekse preobrate njegovega naslednika«, ki se je na primer že odrekel kazenskemu pregonu proti Hillary Clinton.

Čibej najde tudi tretjo napako: ruski politolog se je osredotočil na Trumpove izjave, ki nakazujejo izolacionizem, vendar je isti človek hkrati septembra v Philadelphii govoril o »katastrofalnem« stanju v oboroženih silah ter obljubljal povečanje proračuna za obrambo, okrepitev vojne mornarice in letalstva, pospešitev jedrskega programa in izgradnjo ambicioznega vesoljskega programa, na kar je opozoril William Hartung iz ameriškega Centra za mednarodno politiko. Po izračunih Todda Harrisa iz Centra za strateške in mednarodne študije bi vse to v desetih letih stalo skoraj bilijon dodatnih dolarjev. Slovenec je dodal, da so tudi nekateri ameriški poslovni mediji in analitiki poročali, da je njegova zmaga zelo ugodna za vojaško-industrijski kompleks v ZDA.

»Pokojni ameriški glasbenik Frank Zappa je že leta 1986 izjavil, da je 'vlada zgolj razvedrilni oddelek vojaško-industrijskega kompleksa'. Zato ne le da si 'oba' predvolilna Trumpa [izolacionistični in militaristični] nemara nista tako v nasprotju, kakor se zdi na prvi pogled, najbrž ni tudi bistvenega razkoraka v globalni strategiji tega mogočnega kompleksa, ne glede na kadrovske menjave v razvedrilnem oddelku. Njegov odhajajoči vodja [Obama] je dobro odigral svojo javno vlogo 'golobice', ki pa je dejansko povečevala vojaški proračun in hkrati zakuhala novo hladno vojno z Rusijo. S tem je vzpostavil 'varnostno grožnjo' v Evropi, pred katero pa ZDA nehvaležne čezatlantske partnerice ne bodo več tako širokosrčno varovale, zdaj zagotavlja prihajajoči vodja tega oddelka [Trump]. Drugače rečeno: prejšnji direktor zabavnega programa je imel nalogo, da zagotovi povpraševanje, novi pa nam bo predstavil celo paleto plačljive ponudbe njegovega mogočnega kompleksa,« zaključuje Čibej.