Zakaj je vse, kar ste brali o vojnah v Siriji in Iraku, morda napačno?

Za novinarje je prenevarno, da bi poročali iz vzhodnega Alepa in Mosula, ki sta pod nadzorom upornikov, obstaja pa ogromna lakota za novicami iz Bližnjega vzhoda, zato obstaja skušnjava medijev po objavi informacij, ki niso iz prve roke, v uvodu zapiše kolumnist.

Nadaljuje, da je bilo v vzhodnem Alepu v operaciji sirskih vladnih sil in njihovih šiitskih zaveznikov v zadnjih dveh tednih ubitih 300 civilistov, v Mosulu pa je bilo v operaciji v zadnjem mesecu ubitih 600 civilistov.

“Kljub podobnosti se poročanje o teh dveh obleganjih radikalno razlikuje. V Mosulu za smrt civilistov krivijo Islamsko državo, ki strelja vsevprek in uporablja samomorilske napadalce, iraške vojske in zračni podpore (mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA) pa sploh ne omenjajo. Islamsko državo obtožujejo, da civilistom ne dovoli zapustiti mesta, saj jih uporablja za živi ščit. Zahodni mediji povsem nasprotno opisujejo nečloveško divjaštvo enot sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki da civiliste ubija vsevprek, ne glede na to, ali želijo ostati ali oditi. Šef OZN za humanitarne zadeve Stephen O'Brien je ta teden omenil, da uporniki v vzhodnem Alepu civilistom preprečujejo oditi – vendar se za razliko od Mosula, o tem poroča zelo malo,” je poudaril kolumnist.  

 V uporniških delih ni neodvisnih novinarjev, za kar imajo dobre razloge. Tisti, ki so poskušali poročati od tam, so bili hitro ugrabljeni ali pa zaprti. “Čudno je, da medijske organizacije zaupajo informacijam, ki prihajajo od potencialnih ugrabiteljev. Verjetno bi se branili, da se zanašajo na neopredeljene aktiviste, vendar dokazi kažejo, da lahko v vzhodnem Alepu delujejo samo, če jim to dovolijo skupine tipa Al Kajda. Neizogibno je, da bodo proizvajali informacije, ki so v resnici propaganda za njihovo stran. Krivdo nosijo mediji, ki si dovolijo, da jih pitajo z enostranskimi informacijami.”

Po trditvah avtorja je v Alepu trenutno 10 tisoč borcev, 20 odstotkov jih pripada Fronti al Nusra, bitko pa vodi Ahrar al-Šam. "Posnetki, ki jih v zadnjem času dobivamo iz vzhodnega Alepa, so izključno posnetki srce parajočega trpljenja civilistov, nikoli pa ne vidimo posnetkov samih borcev, “ opozarja avtor.

Nadaljuje, da ne gre za nov trend, saj je bilo tako že v Iraku, ter Libiji, ko so mediji citirali samo pripadnike libijske in iraške opozicije, ki je zaradi lastnih interesov seveda potrdila informacije o orožjo za množično uničenje, za katerega se je na koncu izkazalo, da ga ni bilo.

“Novinarji in javnost bi morali vso informacijo o Siriji in Iraku jemati z upravčenim dvomom. Naj se spomnejo besed Lakhdarja Brahimija, nekdanjega posebnega odposlanca OZN in Arabske lige za Sirijo, ki je po odstopu s položaja, na katerem ni mogel spremeniti ničesar, dejal, 'vsi imajo svojo agendo, zato je interes sirskega naroda, na drugem, tretjem ali pa celo na nobenem mestu, ”še piše Independent.