Moldavija vzpostavlja odnose z Rusijo, a ostaja zavezana evrointegracijam

Včeraj se je zgodil uradni obisk novega predsednika Moldavije Igorja Dodona v Rusiji, kjer se je z Vladimirjem Putinom pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju med državama.

Kot piše Lenta.ru, je bil to prvi pogovor med moldavskim in ruskim predsednikom po osmih letih (od leta 2008). Dodon je povedal, da je Kišinjev pripravljen odpreti novo poglavje v odnosih z Moskvo. »Želim, da bi državljani Ruske federacije jasno razumeli in bi bili prepričani, da večina državljanov Republike Moldavije, ne glede na izjave nekaterih politikov, želi prijateljevati z Rusko federacijo. Usmerjeni smo na strateško partnerstvo,« je poudaril. Predsednika sta se sicer veliko pogovarjala o energetiki (med drugim ima Moldavija dolg do Gazproma), trgovini, migracijah in razmerah v nepriznani republiki Pridnjestrovje.

Po poročanju ruske agencije RIA Novosti je Dodon izjavil, da Putina ni prosil za finančno pomoč Rusije. »Nismo prišli prosit za denar. Dajte nam palico, ribe bomo že sami ujeli. Dajte nam možnost, da zaslužimo, proizvajamo in izvažamo […] Smo delaven narod, sami lahko nahranimo našo državo. Dajte nam priložnost. Možnosti za to pa so tukaj, z našimi tradicionalnimi partnerji,« je povedal v prenosu na radiu Sputnik Moldova.

Na tiskovni konferenci v Moskvi pa je Dodon tudi povedal, da si trenutno nihče v Moldaviji ne upa priznati Krima za del Ruske federacije. »Svojega stališča nisem spremenil, ga ne spreminjam in ga tudi ne bom spremenil. Morate pa razumeti, da moramo razvijati prijateljske odnose z Ukrajino in da moramo rešiti problem Pridnjestrovja,« je pojasnil. Dejal je, da Kišinjev ne bo obnavljal »železne zavese« z Evropsko unijo, a hkrati zavrača grajenje odnosov na protiruski retoriki.

Te izjave dobro simbolizirajo njegov pogled na zunanjo politiko Moldavije, ki želi vzpostavljati prijateljske odnose z Rusijo in se povezovati z Evrazijsko gospodarsko unijo, a je hkrati strogo zavezana integraciji v Evropsko unijo. »Okvirni dogovor z Evrazijsko gospodarsko unijo bomo podpisali, v to sem prepričan. To ni v nasprotju s pridružitvenim sporazumom z Evropsko unijo,« je povedal na valovih radia Sputnik Moldova.

Dodon je napovedal, da bi lahko do leta 2019 (po naslednjih parlamentarnih volitvah v Moldaviji) dosegli politično rešitev vprašanja o statusu samorazglašene republike Pridnjestrovje. Ta regija vzhodno od reke Dnjestr, v kateri 60% prebivalstva predstavljajo Rusi in Ukrajinci, je razglasila odcepitev od Moldavije še pred razpadom, zlasti zaradi strahu, da se bo Moldavija na valu nacionalizma priključila Romuniji. Pridnjestrovje do danes de facto deluje kot samostojna država in ni pod nadzorom osrednje vlade v Kišinjevu. Vodstvo te nepriznane republike je sicer razglasilo, da se želi priključiti Rusiji.

Dodon je na začetku januarja celo obiskal Pridnjestrsko moldavsko republiko in se v kraju Bender srečal s predsednikom te republike, s katerim sta se med drugim pogovarjala o problemih na področju izobraževanja, registracije avtomobilov, komunikacij in gibanja državljanov, medtem ko sta se bolj političnim temam izogibala. Putin je njegov obisk Pridnjestrovja označil za pogumno dejanje. Ruski predsednik je tudi dejal, da sta bila Kišinjev in Tiraspol leta 2003 že zelo blizu rešitvi problema, saj je bil pripravljen poseben memorandum, ki bi dal Pridnjestrovju status zvezne republike v skupni moldavski federaciji z možnostjo izhoda, a je politično vodstvo Moldavije pozneje umaknilo svojo podporo tej rešitvi.