Kdo ali kaj stoji za umorom bivšega ruskega poslanca v Ukrajini?

23. marca okoli poldneva se je nekdanji poslanec ruske Državne dume Denis Voronenkov sprehajal mimo hotela Premier Palace v centru Kijeva, ko so nanj nenadoma začeli streljati. Napadalec je bil sam in je po opažanjih prič vanj izstrelil vsaj osem nabojev ter ga ubil na licu mesta. Odgovoril je  Voronenkov varnostnik in tako napadalec kot varnostnik sta bila ranjena. Po podatkih ukrajinskega časopisa Obozrevatelj so morilca, rojenega leta 1988, iskali organi pregona, nekaj ur pozneje pa je tudi on umrl.

Kaj govorijo o morilcu?

Danes je prve informacije o morilcu razkril ukrajinski neodvisni medijski strokovnjak Anatolij Šarij. Na svoji strani na Facebooku je zapisal ime morilca: »Paršov Pavel Aleksandrovič, Dnjepropetrovsk, 28.07.1988 – 23.07.2017?«. Poleg tega je obljubil 30 000 grivn prvi osebi, ki bo z njim vzpostavila stik in potrdila, da je služila skupaj s Paršovim, ki je bil pripadnik ukrajinske nacionalne garde.

Na strani notranjega ministrstva v razdelku Iščemo je mogoče prebrati podatke o Paršovu – tam piše, da so ga iskali zaradi zločinov po 205. in 209. ukrajinskega kazenskega zakonita (fiktivno poslovanje in legalizacija dohodkov, pridobljenih s kriminalom). Enaki podatki so se že prej pojavljali v medijih, pozneje pa jih je potrdil tudi svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva, poslanec Anton Geraščenko.

Ruski državni funkcionar Jevgenij Tarlo je na svojem profilu na Facebooku takole komentiral smrt morilca Voronenkova: »Če bi obstajala tudi najmanjša ruska sled, bi oživljali morilca za vsako ceno. V času aretacije je bil živ in živega so ga pripeljali v bolnišnico. Še več, uspel bi že povedati, da ga je najel Putin in mu obljubil odlikovanje. Toda vse skupaj je bolj preprosto in cinično. Brez patetike. Morilec je služil v ukrajinski nacionalni gardi. Najeli so ga, pomagali so mu izvesti umor in ga nato odstranili, kot običajno.« Dodal je, da je predsednik Porošenko takoj po umoru za vpletenost obtožil ruske tajne službe. Tarlo v tem vidi dokaz, da so na umor že vnaprej čakali.

Politolog Vladimir Kornilov iz Donecka je opozoril na videoposnetek, ki je nastal takoj po umoru Voronenkova: »Že takoj v prvih minutah po streljanju (pred policijo) se je pojavil snemalec, kot kaže, s precej dobro kamero. Pri tem ves čas ni snel svoje kapuce. Najprej snema splošne prizore, nato pa dolgo morilca. Nato se ob njem nariše rdečelasi tip, ki nekaj prišepne, ukaže in operater dolgo snema žrtev. Nato rdečelasec priteče zraven, nekaj pravi in oba precej hitro zapustita prizorišče.«

Kornilov je prepričan, da snemalec ni ravno predstavnik enega od TV kanalov, saj bi v tem primeru ostal na mestu in snemal nadaljnjo dogajanje. Politolog predpostavlja, da bi lahko to bil snemalec, ki ga je najel naročnik umora. »Morda je šlo za poročilo naročniku? So samo ti kadri zadoščali?«

Prevarant ali politični prebežnik?

Voronenkov je bil od leta 2011 do 2016 poslanec ruskega parlamenta, a je že leta 2014 Preiskovalni odbor Rusije poslal v Državno dumo zahtevek, da se mu odvzame poslanska imuniteta, saj je bil obtožen zelo obsežnih finančnih prevar. Jeseni leta 2016 je Voronenkov zapustil Rusijo, decembra pa se je s soprogo, prav tako bivšo poslanko Državne dume Marijo Maksakovo, ustalil v Ukrajina. Rusija je proti njemu razglasila mednarodno iskalno akcijo in izdala nalog za aretacijo v odsotnosti.

Nekdanji poslanec je v Kijevu dobil ukrajinsko državljanstvo in je bil kritičen do ruskih oblasti. Prepričan je bil, da se je Moskva obrnila proti njemu zaradi političnih razlogov in zaradi tega, ker je pričal pred ukrajinskim generalnim tožilstvom v zadevi državne izdaje bivšega predsednika Viktorja Janukoviča. V Ukrajini je Voronenkov kritiziral Rusijo zaradi priključitve Krima (čeprav je kot poslanec Državne dume leta 2014 sam glasoval za to odločitev) in razglašal, da mu ponujajo delo v ukrajinskih tajnih službah.

Denis Voronenkov in soproga Marija Maksakova. Februar 2016/Reuters

Odzivi na umor

Ukrajinske oblasti so takoj po umoru Voronenkova za dejanje obtožile Rusijo. Predsednik Petro Porošenko je dogodek označil za »teroristično dejanje« in v njem videl »očitne sledi ruskih tajnih služb«. Generalni tožilec Jurij Lucenko je poudaril, da je ubiti Voronenkov predstavil pomembne informacije o zadevi proti Janukoviču, zato je Rusija hotela demonstrativno kaznovati pričo.

Ruski politiki in funkcionarji omenjene obtožbe zavračajo. Predstavnik ruskega predsednika za stike z javnostjo Dmitrij Peskov je izjave o »ruski sledi« v umoru označil za absurdne in poudaril, da Ukrajina ni mogla zagotoviti varnost Voronenkova. »Smrt človeka je vedno tragična,« je pripomnil Peskov.

Ob tem je Peskov izrazil upanje, da bo Ukrajina izvedla polno in objektivno preiskavo okoliščin umora. Ob tem je uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izjavila, da hitenje Porošenka z obtožbami proti Moskvi kaže na to, da »preiskava ne more biti nepristranska in objektivna«.

Predsednik Državne dume Vjačeslav Volodin je izjavil, da se bo mogoče do dogodka opredeliti šele po poročilu pristojnih organov. »Sodeč po tem, kar se dogaja v Ukrajini, je to težko mogoče, ker Ukrajina vse bolj postaja teroristična državi, v kateri zakoni ne veljajo več in so te izjave nekakšna agonija,« je dodal v ostrem tonu.

Najbolj ostro se je odzvala Voronenkova tašča Ljudmila Maksakova. »Pa slava tebi, Gospod, kaj pa naj še z njim naredimo? Hvala bogu, da so končno ubili človeka, ki je bil tako podel,« je Maksakovo starejšo citiral Life.

Čigave tajne službe so krive?

Ukrajinske oblasti vztrajajo, da je bil njegov umor v interesu Rusije. Nekdanji poslanec Državne dume in politični emigrant Ilja Ponomarjov, ki živi v Kijevu in se je Voronenkovu bližal v času umora, se s tem strinja. »Voronenkov je bil smrtno nevaren za ruske varnostne organe,« je zapisal na Facebooku.

V to dvomi vodja ruskega Centra za politične informacije Aleksej Muhin. Sam meni, da Voronenkov ruskim tajnim službam ni bil potreben. »Bil je že obdelan material, on je že kritiziral Rusijo in vse povedal, dal je nešteto intervjujev,« je dejal za RBTH. Politolog je prepričan, da je umor pobeglega politika v središču trimilijonskega mesta zadnja stvar, ki bi jo potrebovala Rusija oziroma njene tajne službe.

Muhin verjame, da bi lahko umor naročile ukrajinske tajne službe, da bi lahko potem zanj obtožile Kremelj. To stališče so izrazili tudi nekateri ruski politiki, denimo poslanec vladajoče Enotne Rusije Jevgenij Revenko, ki je izjavil, da »imamo opravka s cinično in kruto provokacijo ukrajinskih tajnih služb«.

Kolumnist časopisa Vzgljad Pjotr Akopov je prepričan, da umor Voronenkova koristi nasprotnikom Putina, ki ga lahko sedaj primerjajo s smrtjo Borisa Berezovskega in Borisa Nemcova. Akopov je mnenja, da Voronenkov, Nemcov in Berezovski v času umora niso bili več nevarni za ruske oblasti ali Vladimirja Putina in so bili »že obdelan material«.

»Je razumel, da ga bodo oblasti v Kijevu izrabile za propagando proti Rusiji? Verjetno, toda v Rusiji se ni bal le preiskovalcev, pač pa tudi svojih 'partnerjev',« piše Akopov o Voronenkovu. Analitik meni, da so morda pri umoru sodelovali omenjeni 'partnerji', morda pa ima umor tudi ukrajinske korenine. »To ne pomeni, da je ukaz dal Porošenko ali Avakov. V Ukrajini je več nasprotujočih si centrov moči, ki so povezani tudi z zahodnimi tajnimi službami. Da je v propagandni vojni proti Rusiju mrtvi Voronenkov bolj koristen kot živ, pa je samo banalnost,« zatrjuje pisec.

Medijski analitik Šarij je bil kritičen do ukrajinskih novinarjev in politikov, ker so za umor takoj obtožili ruske tajne službe, saj pravi, da je situacija preveč zapletena za takšne zaključke. Voronenkova je označil za »sakralno žrtev«. Pobegli politik je v zadnjem času pogosto izjavljal, da je proti njemu nastrojena ruska oblast in bi ga lahko ubili, ker ve preveč in je pričeval o dogodkih v Ukrajini leta 2014. Njegovo mnenje je, da je bilo takšno govorjenje nerazumno, saj so lahko omenjene izjave izrabili nekateri ljudje v Ukrajini in tako uresničili svoj scenarij, po katerem so za vse obtožili Kremelj.

Marija Marsakova, vdova pokojnika, se v središču Kijeva, na mestu kjer je bil ubit njen mož, pogovarja po telefonu, 23. marec 2017 / Reuters.

Kriminalna razlaga

Še ena veja razlag o umoru je povezana z njegovimi poslovnimi interesi. Namestnik odbora Sveta federacije za obrambo in varnost Franc Klincevič je spomnil na povezave Voronenkova z nezakonitimi posli. »Kradel je zelo velike količine 'umazanega' denarja, kar je vedno nevarno,« je citirala Klinceviča RIA Novosti.

Enako je prepričan vodja Zveznega informacijskega centra Analitika in varnost Ruslan Miljčenko: »Voronenkov je bil povezan s kriminalnimi posli: posloval je z gotovino in se ukvarjal z racijami. V Rusiji je bilo nekaj zelo resnih ljudi (banditov), ki bi ga hoteli uničiti.«

Kakšne bodo posledice

Kdorkoli je že ubil Voronenkova, pa so politologi prepričani, da bo (in je že) njegov umor pripomogel k zaostritvi odnosov med Rusijo in Ukrajino. »Čaka nas še en intenziven, a kratek spopad informacij. Ukrajina bo obtoževala Rusija, Rusija bo opravičevala svoje stališče in obtoževala nazaj,« je prepričan Aleksej Muhin.

»Niti Rusija, niti Ukrajina ne kažeta želje po pomiritvi napetosti,« je za RBTH izjavil Mihail Vinogradov, predsednik sklada Peterburška politika, ki meni, da bo umor Voronenkova še ena tema za medsebojno obtoževanje, ki bo oviralo vzpostavitev normalnih odnosov.

Pjotr Akopov pa zagovarja drugačno stališče. Po njegovem pisanju »na veliko ogorčenje Kijeva umor Voronenkova ne bo imel resnih političnih posledic«, ker na mednarodni sceni Kijev ne uživa najboljših časov. Akopov verjame, da je Zahod že utrujen od Porošenka in Ukrajine, zato ne bodo na veliki zvon obešali vsakega poskusa diskreditacije Kijeva.