Ruščina je okrepila svoj položaj v slovenskih šolah

Mineva deset let od podpisa Deklaracije o sodelovanju na področju promocije ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Veleposlaništvom Ruske federacije in Društvom Slovenija-Rusija.

Z deklaracijo je bil ustanovljen poseben sklad, poimenovan po slovenskem pesniku in prevajalcu ruske poezije, ki financira različne kulturne in kulinarične dogodke, ekskurzije, izmenjave in druge projekte, preko katerih ruski jezik in kultura krepita svojo prisotnost in prepoznavnost v slovenskih šolah.

Projekt konjunkture

Predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina se spominja, da je ideja o skladu nastala v času konjunkture: nafta je stala po 100 dolarjev na sod, Rusija je doživljala gospodarsko rast, slovenski izvoz v Rusijo je dosegel skoraj milijardo evrov, Rogaška Slatina, Portorož in mnoge slovenske turistične destinacije so bile polne ruskih turistov. Bile so velike potrebe po komercialistih, osebju hotelov in drugih kadrih, ki so poznali ruske ljudi in obvladali ruščino, bilo je tudi precej zanimanja za rusko kulturo in zgodovino.

Slovesnost je dobila takšno obliko, da politika spoštuje državljansko iniciativo

Takrat je Alja Brglez izvedla kratko analizo, ki je pokazala, da je bila ruščina skrajno slabo zastopana v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, velika večina brucev ob vpisu na študij rusistike ni znala niti cirilice. Šole, kjer bi bilo mogoče slišati pouk ruščine, bi lahko prešteli na prste ene roke, medtem ko je denimo španščina doživljala ogromen porast.

Na podlagi prizadevanj, da bi se stanje spremenilo, je prišlo do podpisa omenjene deklaracije in ustanovitve Sklada Toneta Pavčka, ki je že od začetka kolektivni projekt Društva Slovenija-Rusija, ruskega veleposlaništva, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter sponzorjev iz gospodarstva, med katerimi močno prednjačita slovenska izvozna velikana Krka in Riko. Geržina poudarja, da sklad v svojem delovanju sledi motu društva, da je treba preseči pregrade, ki jih postavljajo politični odnosi med državami.

Elvira Medved iz Krke in Stanislav Škrabec iz Rika (bil je dober znanec Toneta Pavčka) sta spomnila, da ima Rusija pomembno mesto v obeh podjetjih, saj sta na ruskem trgu prisotni že od leta 1965 oziroma 1975, enako velja za ruščino, ki so se je zaposleni učili že v času prejšnje skupne države.

Prizor s festivala ruske kulture Rusijada. Vir: Sklad Toneta Pavčka

Vidni rezultati

Deset let pozneje so udeleženci z vseh strani zelo zadovoljni z rezultati in močno hvaležni vsem učiteljem, mentorjem, direktorjem, ravnateljem, koordinatorjem, partnerjem in sponzorjem, ki so ob svoji službi s prostovoljnim delom pripomogli k temu, da sklad zares uresničuje svoje poslanstvo. Okoli 50 se jih je pozneje udeležilo posebnega sprejema, ki je potekal v prostorih ruskega veleposlaništva.

"Nihče ni pozabljen, nič ni pozabljeno"

Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Galpurovič Zavgajev je včeraj dejal, da se lahko sklad po desetih letih pohvali z resnimi dosežki. Po zaslugi energičnega dela na promociji sklad danes uživa resno avtoriteto in prepoznavnost, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Rusiji. V zaključku svojega uvodnega nagovora se je zahvalil vsem udeležencem in podpornikom, skladu pa je napovedal veliko prihodnost.

Koordinatorica sklada Julija Mesarič je povedala, da se je število kandidatov na splošni maturi iz ruščine v desetih letih povečalo za trikrat. Finančno podporo sklada je v 10 letih prejelo skoraj 40 osnovnih in srednjih šol, ki so izpeljale več kot 120 projektov na področju ruskega jezika in kulture, v katerih je sodelovalo 12.500 učencev iz več kot 70 osnovnih šol in gimnazij po vsej Sloveniji. Sklad 70% sredstev namenja projektom, ki jih na lastno iniciativo predlagajo šole.

“Če želiš biti uspešen, moraš znati pripovedovati zgodbe”

Danes v poplavi informacij hitro pozabimo celo, kaj se je zgodilo prejšnji ponedeljek. V spominu pa nam močno ostanejo občutki sreče, radovednosti, presenečenja, kar še posebej velja za mlade, razmišlja o pomenu projekta Mesaričeva, ki pravi, da mladi v projektih sklada širijo obzorja, nabirajo izkušnje in doživetja ter doživljajo osebnostni in poklicni razvoj.

Spomnila je na nekatere najbolj odmevne rusko obarvane projekte, ki jih finančno podpira sklad, kot so Tradicionalni festival ruske kulture Rusijada, ki ga s sodelavci že šest let organizira profesorica Marjeta Petek Ahačič z Gimnazije Škofja Loka, Teden ruskega filma v organizaciji iste gimnazije, pred katerem dijaki pripravljajo tudi podnapise za filme, ki pozneje gostujejo še drugod po Sloveniji, vrsta ruskih kulturnih dogodkov v Celju pod vodstvom Darje Poglajen iz Gimnazije Celje-Center. Tukaj je tudi mednarodni festival otroške pesmi Veseli veter, ki je pretekli konec tedna potekal že sedmo leto zapored, ter novoletno praznovanje otrok iz dvojezičnih družin pod organizacijo Zavoda Vesela dRuščina.

Vredno je omeniti tudi ekskurzije in poglobljeno izobraževanje mladih o vesolju in kozmonavtiki v ruskem Zvezdnem mestu pod vodstvom Vojka Kogeja, ki skrbi tudi za prevod predavanj v slovenščino. Ko mladi spoznajo prave inštruktorje kozmonavtov, replike vesoljskih plovil, zgodovino, mehaniko in medicino kozmonavtike, mnogi mladi pozneje pripravljajo tudi lastna predavanja na to temo, ki se jih včasih udeleži po sto učencev in dijakov.

Ekskurzija v ruski center kozmonavtike Zvezdno mesto. Vir: Sklad Toneta Pavčka

Delovanje sklada sta na tiskovni konferenci pozdravila tudi Marina Guskova iz Ruskega centra znanosti in kulture ter Aleš Ojsteršek z Urada za razvoj izobraževanja MIZŠ, ki sta izrazila mnenje, da se delovanje sklada dosega prizadevanja po odličnosti, doseganju skupnih znanstvenih in izobraževalnih ciljev, izmenjevanju znanja in študentov med Rusijo in Slovenijo.

Lahko tudi jaz prijavim projekt?

Novinarjem so na tiskovni konferenci pojasnili, da sklad deluje s proračunom od 22 do 25 tisoč evrov na leto, ki je namenjen izključno financiranju konkretnih projektov, medtem ko preostalo delo poteka na prostovoljni osnovi. Šole in drugi izobraževalni zavodi lahko svoje projekte prijavijo na razpisu dvakrat na leto, navadno januarja in septembra, ki ga objavijo na spletni strani Društva Slovenija-Rusija.

Vloge z željami po organizaciji projektov in oceno stroškov pregleduje in ocenjuje strokovni odbor s predstavniki društva, ministrstva in veleposlaništva (vodja Jože Bogataj, Julija Mesarič, Jerneja Judež, Tatjana Komarova, Urban Ocvirk, Vronka Straus), nad vsem skupaj pa strogo bdi nadzorni odbor, ki podaja svojo oceno k vsakemu letnemu poročilu sklada. Sestavni del izvedbe sta pogodba s skladom in zaključno poročilo po izvedbi projekta.

Evalvacijsko srečanje mentorjev v dvorani Krke. Vir: Sklad Toneta Pavčka

Pa jim je v desetih letih uspelo izpeljati vse, kar so si zastavili? Saša Geržina je dejal, da bi si do 20. obletnice želel videti nov rusko-slovenski slovar, ki je bil nazadnje izdan daljnega leta 1968 in še naprej ostaja neuresničena želja. Negativno ocenjuje dejstvo, da nimamo novejšega slovarja za jezik, ki ga po vsem svetu govori 300 milijonov ljudi. Zaenkrat lahko iz naših virov namignemo, da bo kmalu na voljo manjši rusko-slovenski slovar, ki bo bolj namenjen otrokom in začetnikom. Kaj bo z »velikim« slovarjem, pa bo pokazal čas.

Ruščina je peti najbolj priljubljen tuji jezik v šolah EU